V Sloveniji po podatkih objavljenih v knjigi "Kukavičevke v Sloveniji" (2015) uspeva 79 vrst in podvrst orhidej, ki so uvrščene v 28 rodov. V knjigi je omenjenih tudi nadaljnjih 20 vrst, ki so se po raznih pisnih navedbah pojavljale v Sloveniji, vendar v zadnjem času uspevanje teh kukavičevk ni bilo potrjeno, ali pa njihova sistematska vrednost ni dovolj raziskana.

Katere rodovi orhidej so pri nas najbolj številčni?
Rod močvirnic (Epipactis) obsega15 vrst in podvrst, sledi mu rod mačje uho (Ophrys) ki ima 9 vrst. Rodova pilovec (Anacamptis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza) imata po 7 vrst. Rodova kukavic (Orchis) in murka (Nigritella) imata 6 vrst, rod naglavka (Cephalanthera) ima 3 vrste. Po 2 vrsti obsegajo rodovi kukovičnik (Gymnadenia), muhovnik (Listera), škrbica (Spiranthes), vimenjak (Platanthera) in Neotinea. Vsi ostali rodovi (16) pa imajo po eno vrsto.

Kje rastejo kukavičevke?
Kukavičevke uspevajo povsod po Sloveniji. Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, po svetlih gozdovih, v gorah po alpskih tratah, pogoste so v mokriščih in nizkih barjih. Največ jih uspeva v toplih področjih Goriških brd, Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre, kjer so zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja ustvarjeni ugodni pogoji za njihovo rast. Na teh območjih lahko najdemo do 30 različnih vrst ali podvrst. Mnoge med njimi, kot na primer metuljasta kukavica (Anacamptis papilionacea), opičja kukavica (Orchis simia) in malocvetna kukavica (Orchis provincialis) so redke, znanih je le nekaj nahajališč. Veličastna je tudi jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), ki velja za našo največjo orhidejo, saj zraste tudi do višine preko enega metra. Še pred nekaj leti je veljala za le primorsko kukavico, zdaj pa je potrjena njena razširjenost tudi v Halozah, okolici Laškega in Beli krajini.

Kdaj kukavičevke cvetijo?

Že marca v dolini Dragonje zacveti osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), nato pa lahko posamezne vrste orhidej opazujemo skozi vso pomlad in poletje (predvsem v višjih legah), dokler septembra, v Primorju pa celo oktobra, ne zacveti še zadnja – zavita škrbica (Spiranthes spiralis).

Kako se razmnožujejo?
Kukavičevke se razmnožujejo s semeni, ki pa nimajo rezervnih snovi, da bi po kalitvi hranile rastlinsko zasnovo. Vse dokler kukavičevka ne požene prvih listov vlogo prehranjevanja opravljajo glive. To je tudi vzrok, zakaj ne moremo sami vzgajati divjerastočih kukavičevk z enostavnim sejanjem semen.

Sožitje med glivami in orhidejami
V družino kukavičevk spadajo tudi štiri gniloživke (saprofiti). Kukavičevke skoraj nimajo listnega zelenila in se zato ne morejo prehranjevati s fotosintezo. Ker svetlobe ne potrebujejo, lahko uspevajo tudi v najtemnejših kotičkih gozdov. To so mikoheterotrofne rastline, ki živijo v povezavi z glivami, iz katerih črpajo hranilne snovi, glive pa so v posebnem mikoriznem odnosu z okoliškimi drevesi. Procesi in odnosi vseh partnerjev v tej navezi še niso povsem razjasnjeni. Med gniloživkami je pogosta rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), redkejši je trokrpi koralasti koren (Corallorhiza trifida) in navadna splavka (Limodorum abortivum), medtem ko je brezlistni nadbradec (Epipogium aphyllum) morda naša najredkejša orhideja.

Sožitje med žuželkami in orhidejami
Spomladi med prvimi zacvetijo orhideje iz rodu mačja ušesa (Ophrys). Že oktobra iz gomolja poženeta dva temnozelena lista in tako prezimita. V prvih toplih spomladanskih dneh pa zacvetijo v vsem svojem sijaju. Barvni vzorci in oblike cvetov pri osjelikem mačjem ušesu so namenjeni predvsem privabljanju opraševalcev. Za razliko od številnih drugih cvetočih rastlin, ki jih žuželke obiskujejo zaradi vonja in medičine, se je med mačjim ušesom in njegovimi opraševalci razvil prav poseben odnos. Cvet, predvsem medena ustna, s svojo obliko in barvnim vzorcem posnema samico žuželke. Ta podobnost je vsaj v očeh samcev tolikšna, da se v resnici poskušajo pariti s cvetom mačjega ušesa, a opeharjeni za potomstvo in za medičino iz cveta odnesejo le skupke peloda, ki se jim prilepijo na telo. S tem pelodom pa ob obisku naslednjega cveta opravijo oprašitev.

Endemična kamniška murka
Med šestimi vrstami murk (Nigritella), ki uspevajo v Sloveniji ima posebno mesto endemična kamniška murka (Nigritella lithopolitanica). Opisal jo je botanik dr. Vlado Ravnik, Krvavec pa je njeno klasično nahajališče.

Zavarovane vrste
Leta 2004 so bile v Sloveniji z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovane vse vrste v družini kukavičevk (Orchidaceae). Uredba je bila leta 2014 spremenjena in dopolnjena.
Uvrstitev v rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst
Orhideje zaradi posegov v naravo (izsuševanje in uničevanje mokrišč, gnojenje in zaraščanje travnikov), spadajo med ogrožene rastline. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz leta 2002, zajema tudi 65 rastlinskih vrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae). Med njimi je 6 vrst zaradi ogroženosti uvrščenih med prizadete vrste (E), 46 med ranljive vrste (V), 12 med redke vrste (R), ena pa je domnevno izumrla vrsta (Ex?).